Intervju rž 15022024_2

Kmeti ste lani organizirali protest, zakaj in kakšna je situacija danes? Vse nevladne kmetijske organizacije z področja kmetijstva smo v lanskem letu zaradi nedomišljenih ukrepov preko evropske kmetijske politike, kakor tudi slovenske kmetijske politike, organizirali velik protest, smo se poenotili, naslov protesta je bil pomenljiv, dovolj je in smo bili prvi, ki smo na takšen način izrazili nestrinjanje tako z domačimi pogoji kmetovanja, če smem tako reči, kakor tudi z evropskim. Če je letos kaj drugačno, se rekla. Situacija je seveda zdaj taka, da smo po tem vse lani intenzivno pogajali, tiste ključne zahteve, kot so bile uvedbe politike dodate, tega pun režima se pravi, v bistvu prepoved kmetovanja na določenih območjih v naturi, tega tako imenovanega režima, to smo seveda takrat izvzeli, tega v tem programskem obdobju v strateškem načrtu ne bo, potem smo seveda tudi dogovorili o okoli preoravanja za 17 kultur, se pravi v bistvu za zelenjavo in za krompir, kaj smo še pozabili, kot je sladkor napisa, jo bomo poskusili še urediti in kaj smo se še lani zmenili. Zdaj še dodamo, če to imamo napisano. Kakšen pa je vzrok protestov po Evropi, a če možem tukaj dati notri, in kakšna je razlika s slovenskimi, razlike in podobnosti s slovenskimi? Zdaj, evropski protesti so v bistvu skoraj v nekim načinu bili takrat identični, ali pa zahteve evropskih kmetov identične za slovenskimi, to je omejevanje kmetovanja na določenih režimih, zmanjševanje intenzivnosti, potem tudi vse več teh birokratskih zahtev, in seveda potem še od vsake države do vsake države stvar še različna, specifična. V Nemčiji je seveda bila še zmanjševanje subvencij za dizel, to še niso zdaj rešili, zadevajo parlamentarni proceduri v Nemčiji. Drugače je pa predvsem ta omejevanje kmetovanja in premajhna zaščita evropskih kmetov na produkte, pridelke, ki prihajajo na evropski trg iz tretjih držav. Seveda se kontrolira, ščiti, iz tuji predelki, iz Ukrajine, iz Južne Amerike, iz Azije, pa seveda so predelani po drugačnimi standardi in nam je to nelojalna konferenca. Trenutno smo priča kmečkim protestom po Sloveniji, nekateri očitajo zbornici, da je preveč pasivna in da ne igra aktivne vloge pri teh protestih. Moram povedati, da kmetijsko-gozdarska zbornica podpira vse zahteve kmetov, ki so upravičene in da kmetije razumemo njihov bes, njihov srd nad določenimi zadevami, da se tudi niso vse stvari od lanskega leta dovolj zgodile, hitro zgodile in da so bili neučakani lahko seveda odgovorimo, da smo imeli tukaj tudi objektivne težave. Po tistih pogajanjih, ki so bila intenzivna, vse potem so zgodile poplave. Smo takrat seveda malo zastali s tem. Cela država, kako tudi kmetije, smo bili vključeni predvsem v pomoč tem kmetijam. Kmetije so izredno veliko pomagale z doniranjem krme, tako da se jim na tem mestu iskreno zahvaljujem vsakem, ki so doniral krmo, ki so pomagali z iščiščenjem ali kakorkoli drugače pri teh kmetijah, ki so lahko nazaj vzpostavljale proizvodnjo. Potem smo seveda imeli težavo, da je predsednik vlade zamenjal ministrico in nekaj časa je bila v odstopu. Potem tri mesece nismo imeli novega ministra. Začasni minister je rekel, te stvari se boste mogli pogajati z novim kmetijskim ministrom. Nismo potem tudi imeli neko ordinacije do vlade, z imenovanjem nove kmetijske ministrice smo seveda tako začeli z intenzivnimi razgovori, z intenzivnimi pogajanji in te seveda sedaj tudi so na dnevnem redu. Vse te zahteve kmetov, ki jih imajo na posameznih območjih, najbolj od skup zemljišče za vodne, zadrževalnike, kakor tudi do samemu umeščenju, mi seveda s temi kmeti sodelujemo, spremljamo njihove probleme in jih seveda moramo strokovno utemeljevati na podlagi katerega zakona, kakšni so ti postopki, ki se pravi, kaj ti ni dovolj reči, mi smo proti nečemu, mi moramo seveda vse te zadeve, mi kot strokovna stanovska organizacija, ki seveda tudi po zakonu moramo skrbeti za to komunikacijo z vlado in z resornimi ministrski, seveda mi to počnemo in tukaj lahko rečem, da nismo nič se odmaknili od kmetov, ampak, da s njimi sodelujemo, tudi sestali smo se z temi nezadovoljnimi kmeti, smo z njimi skozi v kontakti in moram seveda tudi reči, da s temi pritiski, ki jih delajo po terenu, nam tudi izboljšujejo pogajalska stališča. Kakšni so zdaj prvi vtisi po nadaljevanju pogajanj z novo kmetijsko ministrico? Vendar seveda, nobenemu politiku ne moraš zaupati na slepo, mi bomo seveda dajali konstruktivne predloge, upam, da jih bo ministrica s svojo ekipo razumela, slišala in jih seveda tudi na vladi speljala, skozi se pravi, da bo našla v vladi zaveznike. Nedolgo tega je veliko prahu dvignil sprejem zakona o zaščiti živali, predvsem ta že sloviti primer kmetije Možgan. Kakšen je vaš komentar tega? Najprej moram seveda povedati, da smo bili že od samega prvega dneva v kontaktu s kmetijo Možgan, se je na nas obrnil za pravno pomoč, kakor tudi strokovno, na kako za rejo potem izboljšati. Mi smo z njimi sodelovali, pripravili te vse prve ugovore in seveda v nadaljevanju, vse skozi smo vedeli, da je šlo za pretiran, nezakonit, aktivističen poseg, kar se je seveda na zadnje z to končno odločbo in vračilom živali tudi izkazalo. Sodelovali smo tudi z Matozom. Mi smo vse to strokovno pripravili. Mi smo bili prepričani, da bi v tej prvi fazi lahko tudi naša pravna služba, ki je izredna kvalitetna in tukaj moram pokvariti, ne samo pri teh primerih, tudi pri drugih, lahko to naredil sami, vendar si Kmetije Možgan odločila, da bo vzela odvetnika, kar mislim, da je v končni fazi tudi bilo prav in se je s tem naredil še dodaten pritisk na odločevalce. Živali so vrnjene, pokazalo se je, da smo jih imeli prav. Kmetija Možgan v mesni čas tudi posodobila bivalne razmere za živali strokovno pomočjo naših kmetijskih svetovalcev. In zato je to, bom rekel, vredno, da je tudi kot precedenčni primer, da se podobni aktivistični odvzemi živali več ne bi v Sloveniji zgodili. Samo za primerjavo, da potem razvpitem primeru Možgan nas kličejo tudi državljani, ki niso člani zbornice, pa se jim je odvzelo mačka ali psa, če jim lahko pomagamo. Tudi problem verjetno še vedno ostaja, zakon je še vedno v veljavi. Zakon je v veljavi, zakon smo takrat skupaj z državnim svetom dali v presojo na ustavno sodišče, moram se tukaj zahvaliti državnim svetnikom za veliko podporo. Zdaj lahko tudi povemo, kakšno je bilo glasovanje, ne vem, pa sem pozabil. Mislim, da ni bi bilo en proti, ampak saj ni važno. V presojo na ustavno sodišče. Žal se ustavno sodišče ni odločilo za zadržanje zakona, ampak se je odločilo, da ga bo obrovnavalo absolutno prednostno. Vendar sedaj, ko je dalo mnenje o ustavnosti, se je vlada že tudi malo pomaknila nazaj v svojem mnenju, da bo zadevo res težko izvajati. Tako da, če se, ki je na terenu, dogajajo, da hodijo nepooblaščene osebe po dvoriščih ali slikajo, moramo takoj povedati, nihče nima pravice vstopiti na vaše dvorišče. Nobeden še nima licence, da bi bil kvalificirani prijavitelj, se pravi, če pa imate tako sumljivega vidite, dajte obvestiti policijo, takoj obvestite tudi nas na kmetijsko-gozdarsko zbornico, da bomo tudi te stvari znali ustrezno odreagirati ali pravno ali medijsko. Kako pa je drugače potekalo leto 2023 v zbornici? Imate nekaj na oceno dela v zbornici za leto 2023? Leto 2024 je bilo, tako kot je bilo za kmete izredno zahtevno zaradi vremenskih, se pravi, spomlad so bile, je bila pozeba, potem so bile toče, spomladanske poplave, avgustovske poplave, potem še jesenske poplave, se pravi, je bilo za kmete izredno zahtevno, neprijazno. Tukaj zraven smo bili tudi kot ustanova, kot kmetijsko-gozdarska zbornica v to vpeti. Vse skozi smo pač spremljali stvari, poskusili vplivati na zakonodajo, tako da smo tudi na naš predlog se spremenili v sistemski zakon za odpravo posledic. Potem smo se delovali tudi pri zakonu obnovi in smo tam v našo, predvsem na ta naš pritisk se je vzel en poenostavljen postopek razvrstitve kmetijskih zemljišč za te protipoplavne objekte, tako da smo imeli izredno, izredno težko delo. Po drugi strani pa seveda moram reči, da je bila lani izrednih zahtevnih časih tudi javna služba kmetijskega svetovanja, ki je v sklopu naše, v sklopu kmetijsko-gozdarske zbornice, njen sestavni del. Prvo leto je bilo novega programskega obdobja. Ta kampanja za vnos zbirnih vlog je bila izredno dolga. Bila je zahtevna, vse je bilo na novo, aplikacije niso delovale kot bi mogle, ampak seveda smo to vse skupaj, kar se tega tiče, uspešno prebrodili. Izredno veliko smo potem pomagali tudi pri popisu, pri sanacijah, pri pripravi predlogu za sanacijo poplav. Seveda tako da seji moram na tem mestu vsem našim sodelavcem iz javne službe kmetijskega svetovanja, kakor tudi ostalim zaposlenim v kmetijsko-gozdarski zbornici in zborničnega urada, tako kot na osmih kmetijsko-gozdarskih zavodih. Zahvaljujem se za njihov požrtvovalno delo, za njihov trud in z tem njihovim delom smo tudi težavo lažje prebrodili. Letošnje leto vse predvsem želimo, da bi bilo vremensko bolj prijazno, imamo pa seveda te težave z uredbam, ki zamujajo, ki se spreminjajo, ki posegajo v določene načine kmetovanja. Zopet je treba službo na to pripraviti, potem je treba kmete izobraziti, ampak jaz sem prepričan, da bo seveda, čeprav letošnje leto, poteče to sedemletno obdobje, ki smo ga seveda imeli z vlado, kot koncesijo, da bo seveda ta koncesija ostala tudi naprej. Z ministerstvom se o tem pogovarjamo, mogoče bo prišlo do kakšnih manjših sprememb, ampak v glavnem ne, tako da lahko zagotovim, da bo služba še naprej v okviru kmetijsko-gozdarske zbornice poskušala biti čim večji in boljši servis našim članom in uspešno prenašala znanje na kmetije. Kako pa kaže za leto 2014, kaj zbornico čaka v letu 2024? V letu zbornico čakajo, še seveda te naloge, ki jo že zdaj opravljajo, med njimi pa je ena zelo pomembna in sicer volitve v zbornične organe. Kako se je zbornica pripravila na to? Kako se je zbornica pripravila na to, da je zbornica dobra, potem pa seveda mora biti konstituirana. Jaz bi seveda tukaj predvsem naše člane, ko bodo prišli v tem času, pozval, da naj gredo na volitve, da pogledajo, kdo kandidira in se seveda odločijo za tiste kandidate na volitvah, za katere so prepričani, da bodo kmetijstvo prinesli napredek in razvoj. In seveda tudi, da se tudi sami odločijo za kandidiranje.. Vsak član ima pravico voliti, ampak ima biti pravico tudi izvoljen. Zato seveda pozivamo člane, da se organizirajo, gredo na volitve, kaj ti na kakšen način bo kmetijsko-gozdarska zbornica delovala v prihodnem obdobju, se bo odločilo na jesenskih volitvah. In v bistvu s tem tudi kmetij imajo možnost neposredno in posredno vplivati na delo in program zbornice. Tako je.